»Večina deklet iz orkestra Zohra je tukaj z mano v Katarju, nekaj pa jih je še vedno v Afganistanu. Upam, da se nam bodo lahko čim prej pridružile tukaj in da bomo skupaj in znova vzpostavile svoj orkester.«
»Obožujem Katar in rad imam ljudi v Katarju ... vendar ga nikoli ne bom imel tako rad kakor Kabul.«
»Osnovni življenjski stroški v Katarju so v zadnjem času enaki kot v Sloveniji, morda lahko celo rečem, da je tukaj ceneje. Za vodo in elektriko mesečno plačujem okoli 60 evrov, rezervoar bencina je 40 evrov. Vpliva krize ni.«
»Seveda ga poznajo, absolutno. Filipinci tukaj so nori na košarko, velikokrat jo igrajo na zunanjih igriščih. Od nog do glave so oblečeni v drese igralcev iz Lige NBA, veliko jih nosi Dončićev dres.«
»Vesela sem, da ni več v Afganistanu.«
»Nismo pričakovali, da se bo Afganistan kdaj vrnil v kameno dobo.«
»Počutila sem se obupno, kot da se spomini vsega mojega življenja sesedajo v prah.«
»Moram povedati, da vodenje priložnostnega orkestra res ni preprosto, saj nikoli ne veš, kaj te čaka in kako pripravljeni so glasbeniki, nekateri sploh prvič igrajo v orkestru. In tak orkester uglasiti v le enem tednu je res velik izziv.«
»Tri mesece, odkar so zavzeli Kabul, nismo mogli igrati. To je bila čudovita priložnost, ne samo zame, ampak za celotno skupnost, da znova nastopimo, da uresničimo svoje sanje.«
»V Italiji bi bilo treba stokrat povečati število orkestrov, da bi prebivalcem približali kulturo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju